Srečanja mladih v okviru projekta "Izboljšaj svojo lokalno skupnost"

Srečanja mladih v okviru projekta "Najdi svojo pot"

1. Srečanje, 18.-19.7.2009
Na srečanju so se mladi predstavili drug drugemu, kaj počno v življenju, v svojih krajevnih skupnostih, povedali kaj so njihova pričakovanja in želje v zvezi z načrtovanimi srečanji in naredili seznam tem in problematik, ki jih zanima. Teme so segale tako na področje njihove osebnostne rasti, dela z vrstniki, komunikacije z okolico, poklicne poti ter projektnih aktivnosti. Dogovorili so se tudi o načinu dela na srečanjih.

Njihova želja in namera je skozi srečanja odpreti naslednje teme:
- komunikacija z vrstniki in okolico,
- lasten potencial in viri, ki jih imamo – kako jih aktivirati,
- iskanje virov – kako prepoznati kaj potrebuješ in kje to najdeš,
- kako vplivajo okolje, vedenje, prepričanja in vrednote na delovanje v okolici,
- reševanje konfliktov in sporov, ki se pojavljajo pri njihovem delu, druženju in povezovanju,
- kako si postavljati cilje (kako si sami postavljajo cilje in kako izboljšati njihovo realizacijo),
- motiviranje sebe in drugih za akcijo,
- kako organizirati lasten čas; pomen časa pri projektnem delu,
- sproščanje – kaj pa zabava in žur…

Naštevali in razpravljali so o mnogih zanje zanimivih temah in na koncu naredili nekakšen okvir. Med drugim so se na prvem srečanju pogovarjali tudi o pomenu takšnih srečanj in razprav zanje. Kakšne koristi in rezultate jim takšni pogovori in srečanja prinašajo. Ena izmed pomembnih stvari, ki so jih izpostavili je debata, izražanje svojega mnenja, da vsak pove kaj misli, da poslušajo drug drugega, hkrati pa da je nekdo z njimi, ki jih zna usmerjati in voditi pri temah, ki jih odpirajo.

 


2. Srečanje, 15. in 16.8.2009
Na drugem srečanju so odprli temo komunikacija z okolico in vrstniki; spraševali in debatirali so o tem, kako se čustveno odzivati na okolico in bližnje; kako postati uspešen komunikator v osebnem in poklicnem življenju; kako prepoznajo različne odzive sogovornikov in kako skladno temu prilagajajo svojo komunikacijo. Pogovarjali so se o tem, kako prepoznavajo različne gibe in geste sogovornika in kako se nanje odzivajo. Pogovarjali so se o pomenu neverbalne govorice oz. govorice telesa.

Dotaknili so se tudi komunikacije v smislu prezentiranja, ko vrstnikom ali okolici predstavljajo projekte, ali pa jih skušajo informirati ali pritegniti k sodelovanju. Pogovarjali so se o tem, kako se pripravijo na prezentacijo. Zunanjega sodelavca so vprašali, kako narediti dobro prezentacijo, kaj je njegovo mnenje. Poudaril je pomembnost, da pri predstavljanju upoštevamo vsa čutila (vid, sluh in kinestetiko). To pomeni, da mora biti predstavitev zanimiva na pogled, pritegne z zvokom, hkrati pa je pomembno, da imajo ljudje možnost preizkusiti predstavljeno. Poudaril je pomen načina predstavitve, ali se ljudje lahko identificirajo s povedanim ali je predstavljeno tako, da se lahko postavijo v čevlje sogovornika; ali pa jim samo predstavimo dejstva in situacije v katere se čustveno ne poglobijo in se jih ne dotaknejo.

 

3. Srečanje, 29. in 30.8.2009
Kot dogovorjeno na prvem srečanju so mladi tokrat odprli temo o prepoznavanju lastnega potenciala, s stališčem, da je potrebno najprej prepoznati in zaznavati lasten potencial, da lahko vidimo in pomagamo drugim najti potencial, ki ga nosijo v sebi. Vsi imamo skrite potenciale in vsi imamo možnost izvleči in najti najboljše iz tistega kar nam je bilo dano. Pogovarjali so se o tem, kako najdeš svoj potencial, kako razvijaš svoje sposobnosti. Prišli so do ugotovitev, da je to povezano z različnimi priložnostmi, ki jih imamo v življenju; ali živimo v okolju, ki dopušča razvijanje talentov in ali ima posameznik možnost, da pride do izraza; razmišljali so o tem, kako ustvariti okolje, ki bo spodbujalo osebnostni razvoj, kakšne aktivnosti so potrebne, da se lahko mlada oseba razvija; kakšno vlogo ima pri tem šola, kakšno družina in okolica. Razmišljali so o tem, da je za mlade ljudi potrebno ustvariti čim več aktivnosti, ki jim bodo omogočale samopotrditev; da bodo skozi realizirane projekte in aktivnosti pridobili organizacijske sposobnosti, občutek pripadnosti in samozavest. Prišli so do spoznanja, da je zelo pomembno, da njihove aktivnosti spremlja pohvala. Kakšno moč ima pozitivna pohvala, ki spremlja človeka skozi življenje. Pohvalo potrebujejo tako oni sami, kot mladi s katerimi delajo oz. ljudje okoli nas. Pohvala, da človeku krila.

Pri iskanju lastnih virov oz. ko drugemu pomagamo detektirati njihove vire je zelo pomembno, da jim prisluhnemo in da pripravimo okolje in aktivnosti, ki so tej osebi blizu, da lahko skozi tisto, kar ji je ljubo raste, hkrati pa da je na voljo tako raznolik spekter možnosti, da skoznje mlada oseba spoznava, kaj ima rada, kaj si želi v življenju. Zelo pomembno vlogo pri tem pa igra podporno okolje in ustrezne informacije ter način podajanja informacij.

 

4. Srečanje, 5. in 6.9.2009
Za temo četrtega srečanja so si zbrali vpliv okolja na naše delovanje; kako nas naše vedenje podpira ali pa tudi ne; naše delovanje v okolju; kako na nas vplivajo naša lastna pozitivna ali negativna prepričanja; pomen vrednot, kaj so vrednote in kako nas ženejo naprej v življenju.
Pogovarjali so se o okolju v katerem živijo, ali okolica, struktura v občini podpira njihove aktivnosti, kako jih starši spodbujajo in podpirajo pri tem kar počno in ne nazadnje pri njihovem študiju. Razpravljali so o omejitvah okolice in kako jih lahko presežejo. Pri tem je bila spet poudarjena komunikacija in način komunikacije ter sposobnost reševanja konfliktov in sposobnost pogajanja, kar pa so si določili za temo naslednjega srečanja. Okolje soustvarjajo sami s svojim načinom delovanja in življenja v njem; nanj vplivajo s svojim vedenjem, prepričanji in vrednotami, ki jih živijo.
Prišli so do spoznanja, da s svojim vedenjem, pozitivnim ali negativnim soustvarjajo atmosfero in okolje v katerem živijo. Njihovo vedenj pa je odvisno od prepričanj in vrednot, ki jih imajo. Na tem mestu so izpostavili, kako pomembno je, da znamo ločit vedenje od osebe in njegove identitete – kdo je ta oseba, kar je pogosta napaka ljudi, da vedenje velikokrat jemljejo kot dokaz sposobnosti ali identitete ljudi. Če nekaj napačno naredimo ali napačno odreagiramo, to še ne pomeni, da smo neumni ali neprevidni. To samo pomeni, da smo v tem trenutku odreagirali ali naredili stvar na določen način. Na naše vedenje pa vplivajo naša prepričanja, ki nas motivirajo in oblikujejo to, kar počnemo. Pogovarjali so se o tem, kako nastanejo in kako jih ohranjamo. Z njimi dajemo svetu in našemu življenju smisel. Prepričanja se oblikujejo v odvisnosti od naše vzgoje, okolja v katerem živimo, iz izkušenj in naših doživetij ter dojemanja oz. doživljanja sveta. Razmišljali so o tem, da lahko npr. visoka pričakovanja naše okolice, staršev, izoblikujejo sposobnost, nizka pričakovanja pa nesposobnost. Naša prepričanja so tudi obris naših prihodnjih dejanj. So pa prepričanja stvar izbire, kajti lahko se otresemo in znebimo prepričanj, ki nas omejujejo in obdržimo ter razvijamo prepričanja, ki nam omogočajo uresničevanje naših ciljev. Malenkost so odprli debato o vrednotah in ugotovili, da so pomemben dejavnik naše motivacije in realizacije ciljev, zato bodo debato o njih odprli na enem izmed naslednjih srečanj oz. pogovorov.

 

5. Srečanje, 12. in 13.9.2009
Tema tega srečanja je bilo reševanje konfliktov, majhnih nesporazumov do katerih prihaja pri njihovi komunikaciji z okolico in z vrstniki, pa tudi, kako se lahko uspešno ali neuspešno pogajajo.

Pri tej temi so sprožili pomen in moč jezika, ki ga uporabljamo in kako znamo vzpostavljati stik z ljudmi. Naše besede imajo moč, da v človeku, s katerim komuniciramo zbudijo različne slike, občutke in zvoke. Naše besede, če narobe razumljene, lahko povzročijo konflikte, zaostrijo diplomatske odnose, ali ne nazadnje sprožijo tudi vojno. Vsak izmed nas doživlja svet po svoje, na enkraten način. Besedam damo pomen skozi naše lastne zaznave, izkušnje v preteklosti in povezave s predmeti v našem življenju. Pogostokrat je zelo pomembno, da komuniciramo zelo natančno, npr. pri dajanju navodil, pri organizaciji projektov, vodenju ljudi… včasih je zelo pomembno, da se prepričamo ali sogovornik razume o čem govorimo.

Uspeh komunikacije, da se sploh izognemo konfliktom pri delu z ljudmi, na različnih sestankih, srečanjih ali pa projektih je, da imamo določen cilj, da vemo kaj bi radi; da vemo kaj bi drugi radi in da poiščemo poti, s katerimi bi lahko vsak prišel do svojega cilja. Tudi v primeru, da se pogajamo, je pomembno, da svoj cilj dosežemo, pri tem pa poskrbimo, da lahko tudi drugi udeleženci uresničijo svoje cilje. Mladi so delili, kako je, ko so v takšnih situacijah, kako rešujejo nesporazume in iskali najboljše poti komunikacije in izogibanja nesporazumov in konfliktov do katerih pogosto prihaja. Zopet so prišli do spoznanja, kako pomembno je, da se zavedamo, da so pomembne namere in ne vedenje, da se loči vedenje od ljudi; da vemo kaj so zahteve obeh strani in ne njun položaj.

6. Srečanje, 19. in 20.9.2009
Tema srečanja je bilo postavljanje ciljev. Pogovarjali so se o tem, kako si sami postavljajo cilje, ali si sploh postavljajo cilje; ali jih je potrebno postaviti; ali so razlike med ljudmi, ki si postavljajo cilje in tistimi, ki si jih ne; kateri so uspešnejši;
Pogovarjali so se o tem, da so bile v Angliji narejene raziskave v eni generaciji, kjer so ugotovili, da je 10% ljudi, ki so si na fakulteti zastavili cilje ustvarilo več prihodka kot vsi ostali, v zajeti generaciji enega letnika, skupaj. Razmišljali so o tem, da je težko priti nekam, če ne veš kam želiš, in da je zato zelo pomembno v življenju, da vemo kaj hočemo; kaj so naše želje, naše potrebe, tisto kaj naš žene. Pomembno je, da poznamo naše vrednote tako na osebnostnem kot poklicnem življenju. Kaj nas žene? Če vemo in se tega zavedamo pri sebi, nam je dosti lažje motivirati tudi druge. Če poznamo vrednote drugih, kaj jim je pomembno v življenju, jih lažje motiviramo. Motivacija izhaja iz naših vrednot.
Čisto konkretno so se pogovarjali o tem, kako si je potrebno zastaviti cilj, kako si ga napisati; kako je pri postavljanju lastnih ali projektnih ciljev potrebno upoštevati okolico; da se zavedamo, da z realizacijo pozitivno vplivamo na okolico ali nevtralno, nikakor pa naj ne bi realizacija naših ciljev ogrozila ali škodovala našim bližnjim oz. ljudem s katerimi delamo.
Kako velike cilje si zastavljati, kaj so realni cilji? Pri tem so prišli do spoznanja, da je potrebno razmišljati o tem ali imajo dovolj notranjih virov in virov v okolju za njihovo realizacijo. Če jih nimajo, kako do njih priti. Poudarili so tudi pomen korakov in počasnega napredovanja, da so cilji sestavljeni iz posameznih korakov, ki vodijo do končnega cilja.


7. Srečanje, 10.-11.10.2009
Na zadnjem srečanju so se pogovarjali o času; kako si ga učinkovito ali neučinkovito razporejajo; kako pomembno je načrtovanje časa pri projektnem delu, pa tudi, kako vsak na drugačen način razmišlja o času oz. ga dojema na drugačen način.

Dotaknili so se tudi pomena, da si znamo vzeti čas za prijatelje in odnose, pravo mero časa za delo, hkrati pa ne smemo pozabiti na zabavo, kamor v končni fazi spada tudi učenje.

Kako uspešno načrtovati svoj dan oz. aktivnosti in imeti ravnovesje med delom in zabavo ter časom za odnose; pogovarjali so se o tem kakšne pripomočke imajo za načrtovanje časa (od različnih planerjev, e- oblik, telefonov, računalnikov…). Če smo organizirani nam to lahko prihrani ogromno časa in urejanje oz. organizacija našega časa se lahko obrestuje na dolgi čas. Drugače se lahko zgodi, da nam za nam pomembne stvari zmanjka časa. To je tudi stvar prioritet in nam pomembnih stvari.

Pogovarjati so se pričeli o tem, da različne kulture oz. ljudje različno dojemajo čas. Da naše dojemanje časa vpliva na to ali smo nekje točni ali pa konstantno zamujamo; da na druge vplivamo in jih usmerjamo v času tudi s tistim, kar rečemo, kako uporabljamo sedanjik, prihodnjik ali preteklik. Kar je zopet na kratko pripeljalo na moč jezika in besed, ki jih uporabljamo.
 

Zadnje objavljeno

Aktualno Pridruži se skupini mladih pri pripravi mladinske izmenjave

Sodeluj pri nastajanju mladinske izmenjave!

Se želiš pridružiti skupini mladih pri pripravi mladinske izmenjave, ...

Aktualno Spoznaj metodo 6 klobukov razmišljanja

Mlade glav'ce, modre glav'ce

Treniramo možgane, za več idej in lažje sodelovanje z drugimi, da bomo ...

Dogodki za mlade

29
Mar
2021
od 19.30 do 21.00 ure Izobraževanje

Šest klobukov razmišljanja

Spletno srečanje

22
Mar
2021
od 19.30 do 21.00 ure Izobraževanje

Šest klobukov razmišljanja

Spletno srečanje

03
Mar
2021
od 11.00 do 11.45 Delavnice

Spoznaj svojo občino!

Spletno srečanje

Naša spletna stran uporablja piškotke, ki se naložijo na vaš računalnik. Ali se za boljše delovanje strani strinjate z njihovo uporabo?

Več o uporabi piškotkov

Uporaba piškotkov na naši spletni strani

Pravna podlaga

Podlaga za obvestilo je spremenjeni Zakon o elektronskih komunikacijah (Uradni list št. 109/2012; v nadaljevanju ZEKom-1), ki je začel veljati v začetku leta 2013. Prinesel je nova pravila glede uporabe piškotkov in podobnih tehnologij za shranjevanje informacij ali dostop do informacij, shranjenih na računalniku ali mobilni napravi uporabnika.

Kaj so piškotki?

Piškotki so majhne datoteke, pomembne za delovanje spletnih strani, največkrat z namenom, da je uporabnikova izkušnja boljša.

Piškotek običajno vsebuje zaporedje črk in številk, ki se naloži na uporabnikov računalnik, ko ta obišče določeno spletno stran. Ob vsakem ponovnem obisku bo spletna stran pridobila podatek o naloženem piškotku in uporabnika prepoznala.

Poleg funkcije izboljšanja uporabniške izkušnje je njihov namen različen. Piškotki se lahko uporabljajo tudi za analizo vedenja ali prepoznavanje uporabnikov. Zato ločimo različne vrste piškotkov.

Vrste piškotkov, ki jih uporabljamo na tej spletni strani

Piškotki, ki jih uporabljamo na tej strani sledijo smernicam:

1. Nujno potrebni piškotki

Tovrstni piškotki omogočajo uporabo nujno potrebnih komponent za pravilno delovanje spletne strani. Brez teh piškotov servisi, ki jih želite uporabljati na tej spletni strani, ne bi delovali pravilno (npr. prijava, nakupni proces, ...).

2. Izkustveni piškotki

Tovrstni piškotki zbirajo podatke, kako se uporabniki vedejo na spletni strani z namenom izboljšanja izkustvene komponente spletne strani (npr. katere dele spletne strani obiskujejo najpogosteje). Ti piškotki ne zbirajo informacij, preko katerih bi lahko identificirali uporabnika.

3. Funkcionalni piškotki

Tovrstni piškotki omogočajo spletni strani, da si zapomni nekatere vaše nastavitve in izbire (npr. uporabniško ime, jezik, regijo) in zagotavlja napredne, personalizirane funkcije. Tovrstni piškotki lahko omogočajo sledenje vašim akcijam na spletni strani.

4. Oglasni ali ciljani piškotki

Tovrstne piškotke najpogosteje uporabljajo oglaševalska in družabna omrežja (tretje strani) z namenom, da vam prikažejo bolj ciljane oglase, omejujejo ponavljanje oglasov ali merijo učinkovitost oglaševalskih akcij. Tovrstni piškotki lahko omogočajo sledenje vašim akcijam na spletu.

Nadzor piškotkov

Za uporabo piškotkov se odločate sami. Piškotke lahko vedno odstranite in s tem odstranite vašo prepoznavnost na spletu. Prav tako večino brskalnikov lahko nastavite tako, da piškotkov ne shranjujejo.

Za informacije o možnostih posameznih brskalnikov predlagamo, da si ogledate nastavitve.

Upravljalec piškotkov

Občina Šentjur