Predstavljamo mlado podjetnico Suzano Švent

Predstavljamo akademsko slikarko Suzano Švent, ki izvira iz Dobrne. Suzana se je pogumno podala v svet podjetništva, svoje akademsko znanje prenaša na nova področja in išče nove priložnosti izražanja na različnih področjih. Njena izobrazba ji ne predstavlja ovire, ampak ji odpira nove priložnosti v življenju. V sogovornici zlahka opazite iskrivo ustvarjalnost, ki išče nove načine izražanja, morda je tudi zato njeno diplomsko delo temeljilo na ustvarjanju s čokolado. Prizadela je ni niti gospodarska kriza, v kateri so bili umetniki še posebej izpostavljeni hudim sušnim letom, ko je povpraševanje po umetniških delih skoraj popolnoma presahnilo. Idej ima veliko, nove izzive in priložnosti vidi na različnih področjih, sama pravi, da z določenimi raje malo počaka, dokler niso zrele za kakovostno realizacijo. Suzana skuša svojim umetniškim stvaritvam dodati še malo funkcionalnosti in obratno.

Pogovarjali smo se s Suzano Švent, mlado akademsko slikarko, ki se je podala v svet podjetništva.

Kako lahko akademski slikar preživi v 21. stoletju?
Lahko je težko, če se ne znajdeš v tem svetu, marsikdo se žal ne, kar mi je malo nenavadno, še posebej glede na širino znanja, ki smo ga pridobili na ljubljanski akademiji.

Poleg umetnosti se ukvarjaš še z drugimi stvarmi?
Trenutno se ukvarjam s twistanjem balonov v Party Shopu v Ljubljani. Iz balonov oblikujem skulpture, kot so kužki, rožice, žirafe, traktorji, motorji in risani junaki – najbolj popularni sta Ana in Elza iz Ledenega kraljestva. Zdi se mi, da če znaš svoje znanje prenesti na nova področja in si se pripravljen naučiti novih stvari, lahko ustvariš ogromno zanimivih reči. Sama sem na akademiji diplomirala s čokolado, moje diplomsko delo so bile namreč čokoladne maske. Zdelo se mi je škoda, da bi se to moje znanje izgubilo, zato sem pričela izdelovati unikatne čokoladne lizike. Naredila pa sem tudi unikatno poslikane pladnje, poslikane lesene kocke, ki so didaktični pripomoček za otroke in razglednice, ki so dejansko reprodukcije mojih slik.

Kako se ustvarja s čokolado?
S čokolado sem se srečala, ko sem mami, ki je slaščičarka, pomagala dekorirati torte. Dobila sem občutek za mirno roko in izkušnje, kako delati s čokolado. Dodatna znanja sem pridobila pri Gorazdu Potočniku, znanem mojstru s čokolado. Lizike niso narejene v kalupu, ampak ročno, hkrati ima vsaka unikatno ilustracijo ali pa zapisano misel, željo ali pa kar oboje. Moje čokoladne lizike so mala sladka pozornost, ki jo lahko poklonite bližnjim.

Kaj te vodi pri slikarskem ustvarjanju?
Vodilo mojega slikarskega ustvarjanja so trije ciklusi, ki jih nadgrajujem še iz študijskih let. Prvi ciklus so akti, drugega sem poimenovala Podobe mrtvega rokava in se je porodil v času, ko je v družbi zaradi gospodarskih težav vladalo vzdušje strahu, zakrčenosti, malodušja. Ta občutja se izražajo tudi v moji deklici, vidijo se njeni notranji boji, njeni padci, a hkrati upanje na boljšo prihodnost. Nekaj del iz omenjenega ciklusa si lahko do 25. decembra ogledate tudi na razstavi Živeti življenje v Jakijevi hiši - Galerija Nazarje. Tretji ciklus so miniature in to je tudi najbolj sproščen ciklus, saj na miniaturah eksperimentiram, preizkušam nove tehnike in brezskrbno ustvarjam.

Od kod ideja za poslikane lesene pladnje?
Poslikani pladnji so nastali čisto naključno. V večjih trgovskih verigah sem videla, da se taki predmeti prodajajo, a so motivno precej enoznačni, čeprav jih ljudje zelo radi kupujejo. Odločila sem se, da jim ponudim nekaj novega in poskusim sama poslikati lesene pladnje, ki sem jih dala narediti znancu mizarju. Ustvarila sem pladnje z umetniškimi ilustracijami, ki imajo tako uporabno kot tudi estetsko funkcijo. Kupci so mi povedali, da jih ne uporabljajo le za postrežbo hrane in pijače, nekateri so moje pladnje obesili na steno ali pa uporabili kot poličke za začimbe. Pladnji so poslikani na obeh straneh, zato se zlahka prelevijo v priročne mizice. Do sedaj sem jih poslikala že okoli 100, bili pa so razstavljeni tudi v mariborskem kliničnem centru in v enoti ljubljanske knjižnice v Šiški.

In kako si prišla na idejo za poslikane lesene kocke?
Kot otrok sem se zelo rada igrala s kockami, s katerimi se sestavlja ilustracije oziroma slike. Podobe na teh kockah so se prej ali slej obrabile in odločila sem se, da naredim svoje kocke, ki sem jih vse ročno poslikala. Na trgu takega izdelka še ni bilo in odpravila sem se k mizarju, ki mi je pomagal predvsem pri zasnovi embalaže. Naredila sem dve verziji kock, na enih podobe prikazujejo mestno življenje, na drugih pa domače živali. Vse kocke so poslikane ročno in temeljijo na hladno-toplih kontrastih barv. Tako se otrok skozi igro, skozi zabavo uči prepoznavati tople in hladne odtenke barv. Otrok tako na primer prepozna toplo ali pa hladno modrino. Uporabila sem takšne barve, ki so varne za zdravje, če bi otrok morebiti dal kocko v usta. Embalaža kock pa je prazna in otroke vabi, da jo porišejo, da se poigrajo z motivi in si ustvarijo svojo enkratno embalažo. Odziv na to igro je zelo dober, razmišljam, da bi jih ponudila vrtcem.

Izdala si svoje razglednice?
Ideja za razglednice se je pojavila na ljubljanskem Art marketu, in sicer zaradi povpraševanja obiskovalcev. Turisti neradi kupujejo slike večjih formatov ali pa takih, ki so okvirjene, saj jih težko spravijo v prtljago. Tako sem naredila razglednice, na katerih so ponatisnjene moje slike. Razglednice so cenovno zelo ugodne, zato si jih lahko privoščijo vsi, tudi tisti, ki morebiti trenutno nimajo dovolj denarja, da bi kupili katero od mojih originalnih del. Posledično se zares dobro prodajajo - doslej sem natisnila že kakih tisoč razglednic. V sodelovanju z Mitjem Kolaričem, izjemnim mojstrom okvirjanja, sedaj prodajam tudi okvirjene, ki so lahko tudi super darilo.

Katere prodajne kanale uporabljaš?
Imam spletno stran, na kateri predstavljam sebe kot umetnico in svoje umetniško ustvarjanje. A največ prodam, če se udeležujem umetniških sejmov, razstavljam oziroma kako drugače družim z ljudmi. Skozi pogovor skušam za vsakogar najti ustrezno rešitev. Velike slike so mogoče nekaterim finančno prevelik zalogaj, a namesto originala si lahko privoščijo cenejšo reprodukcijo ali pa razglednico. Pomembno se mi zdi, da sem aktivna na družbenih omrežjih, kot zanimivost lahko povem, da sem eno sliko prodala v tujino prav s pomočjo Twiterja. Svoja izdelke, kocke in pladnje, ki sem jih razstavljala na razstavah, so videli predstavniki trgovin in jih kasneje uvrstili v svojo ponudbo. Pazim na to, da prodajalci z mojimi izdelki nimajo dodatnega dela, tako za lizike prinesem svoje stojalo, ki zaradi svoje podobe počasi postaja prepoznavno med kupci. Moj cilj je, da s prodajalci svojih izdelkov izpostavim čim pristnejši stik . Spletne trgovine še nimam, razmišljam pa o njej, saj bi mi lahko odprla novo polje prodaje.

S čim se še boš ukvarjala? Kakšni izzivi so pred tabo?
Rada bi povečala izdelavo in prodajo čokoladnih lizik ter razvila spletno prodajo. Razmišljam tudi, da bi potiskala majice z motivi iz mojih slik, kar so mi že nekajkrat predlagali, a žal trenutno ne najdem časa, da bi zadevo realizirala. Nekaj jih imava le z možem Klemenom in ljudem so praviloma precej ljube. Doma sem ponovno odkrila stare stole, ki so bili namenjeni za kurjenje. Pričela sem jih prenavljati, naredila sem kolaž, ki sem ga prenesla na stole, ki jih danes redno uporabljam, nekaj pa sem jih prenovila po naročilu. Idej je veliko in z določenimi raje malo počakam, da dozorijo in postanejo zrele za realizacijo.

Kaj bi svetovala mladim, predvsem mladim umetnikom?
Predvsem, da ne čakate, da nekaj pride samo do vas. Ne se bati, poskusite nekaj narediti. Vse te izkušnje so vam lahko vodilo za naprej. Res je dober občutek, ko nekaj narediš sam, ko ljudje tvoje delo cenijo in prej ali slej lahko živiš od tega. Na akademiji pa dobro poslušati in črpati nova znanja ter ne dovoliti, da bi vas zakrčil strah.
Tudi meni birokracija predstavlja nekaj bremena, a kar je treba narediti, je pač treba. Svetujem vsem, da čimprej naredite tisto, kar morate, in ustvarjalno energijo sprostite tam, kjer ste najboljši.

Na Mladinskem centru Šentjur, organizacijska enota Razvojne agencije Kozjansko, v okviru projekta Set up!, na katerem mladi spoznavajo svet socialnega podjetništva, predstavljamo mlade podjetnike iz širšega območja, ki so lahko vir navdiha in idej, vsem ki želijo vstopiti v svet podjetništva. Projekt sofinancira Evropska komisija iz programa Erasmus+ Mladi v akciji.